Belokranjski in novomeški častniki smo za leto 2026 načrtovali vrsto skupnih aktivnosti, med njimi tudi spomladansko strokovno ekskurzijo na Notranjsko. Tokrat nas je pot vodila na Zaplano, kjer smo si ogledali del Rupnikove linije, ter v Dolenjo vas pri Cerknici, kjer smo spoznali edinstveno maketo Cerkniškega jezera.
V četrtek, 9. aprila 2026, smo se v zgodnjih jutranjih urah z avtobusom odpravili iz Črnomlja preko Semiča in Metlike čez Gorjance. V Novem mestu so se nam pridružili še častniki in nekatere njihove soproge iz Območnega združenja slovenskih častnikov Novo mesto. Po krajšem postanku za okrepčilo na počivališču Barje smo pot nadaljevali proti Vrhniki in naprej na Zaplano.
Pri gostilni Mesec nas je pričakal vodnik, ki nas je z zanimivo in duhovito razlago popeljal po tematski poti Rupnikove linije. To je sistem utrdb, ki jih je Kraljevina Jugoslavija pred drugo svetovno vojno gradila na zahodu Slovenije kot obrambo pred Italijo, poimenovan po takratnem generalu Leonu Rupniku. Kljub obsežni zasnovi nikoli ni bila uporabljena, saj je bila opuščena že pred italijanskim napadom leta 1941. Danes so njeni ostanki še vidni, zlasti med Blegošem in Golim vrhom v Poljanski dolini. Obrambna črta je bila razdeljena na pet sektorjev, prvi z območjem zahodno od Ljubljane pa je varoval smer Trst–Ljubljana. Na Zaplani je del linije urejen kot krožna učna pot, dolga približno 3 km, ki vodi mimo dobro ohranjenih bunkerjev iz let 1937–1941.
Udeleženci smo si utrdbe z velikim zanimanjem ogledali ter ob razlagi vodnika in informativnih tabel dobili vpogled v način gradnje, organizacijo in pomen tega obrambnega sistema. Po ogledu smo se vrnili do izhodišča, kjer je sledil krajši počitek in kosilo.
Pot smo nato nadaljevali v Dolenjo vas pri Cerknici, kjer smo si ogledali živo maketo Cerkniškega presihajočega jezera. Ta v pomanjšanem merilu prikazuje jezero in njegovo kraško zaledje med Slivnico in Javorniki ter nazorno ponazarja delovanje vodnega sistema in značilno presihanje jezera. Doživetje dopolnjujejo zvočni posnetki narave, ki obiskovalca še dodatno približajo življenju ob jezeru. Maketa je unikatno avtorsko delo Vekoslava Kebeta, ki je nastajalo tri leta in predstavlja izjemen prikaz tega naravnega pojava.
Ogled smo zaključili z multivizijskim prikazom sobivanja domačinov z jezerom ter predstavitvijo izdelave tradicionalnih jezerskih čolnov.
Polni novih vtisov smo se čez Bloško planoto in Suho krajino odpravili proti Novemu mestu, kjer smo se poslovili od dolenjskih prijateljev, nato pa se v poznih popoldanskih urah vrnili v Belo krajino. Ugotovili smo, da je bila ekskurzija izjemno zanimiva in poučna, saj nam je približala del bogate slovenske kulturne in naravne dediščine ter še dodatno utrdila medsebojne vezi.
Besedilo in fotografije: Peter Golobič
